Konkretne številke: Kako sreča na delu vpliva na uspešnost organizacij

Ko začnem govoriti o sreči na delu, bi se morda kdo namrdnil v smislu - "Ja, valda, zdaj pa se bomo šli neke hipije sred delovnega dne. Kdo ma čas za to?" Upam, da se število takšnih cinikov v Sloveniji zmanjšuje (in da tudi jaz  prispevam k temu) ;) Namreč - kdor ni pripravljen dati priložnosti načrtnemu izboljševanju počutja zaposlenih na delovnem mestu - in iti širše od zgolj masaž in telovadbe (čeprav je že to zelo fajn in vsekakor bolje kot nič) - ZAMUJA. Zamuja veliko.

Zakaj? Zato ker le malo kaj tako pozitivno vpliva na uspešnost organizacij kot srečni zaposleni. Prepričanje, da si moraš prigarat uspeh, da boš potem srečen, enostavno ne pije vode.
Resnica je obratna (kot marsikaj v današnjem 'na glavo obrnjenem' svetu): več kot desetletje raziskav pozitivne psihologije in nevroznanosti je pokazalo, da je sreča predhodnica uspeha, in ne zgolj njegova posledica. Kot pravi Shawn Achor v knjigi Prednost sreče: "Izkaže se, da so človeški možgani dobesedno programirani, da najbolje delujejo, kadar smo pozitivno razpoloženi, in ne takrat, kadar smo v nevtralnem ali celo negativnem razpoloženju." // "Sreča in optimizem sta tista, ki poganjata našo učinkovitost in sposobnost ustvarjanja - dajeta nam konkurenčno prednost."

Dobra novica je tudi ta, da se lahko sreče naučimo oz. smo jo sposobni oblikovati sami! Kako? Tako da optimiziramo svoje misli, fokus, dojemanje in vedenje. Že najmanjši odmerki pozitivnosti lahko posamezniku dajo pomembno konkurenčno prednost.

Tukaj je nekaj preverjenih statistik in raziskav/ugotovitev, da dobite občutek, kolikšna je lahko ta prednost ne glede na to, v katerem poklicu ste:

- Kar 31 % višjo produktivnost so pokazale skupine, ki so jih vodili pozitivno naravnani, optimistični menedžerji, ki niso skoparili s pohvalimi, v primerjavi s skupinami z negativno razpoloženimi menedžerji. (vir: Gallup Management Jorunal 2007)

- Katoliške nune, katerih dnevniški zapisi so razkrivali življenjsko radost, so živele skoraj 10 let dlje od tistih nun, katerih zapisi so bili bolj pesimistični ali nevtralni. (vir: Journal of Personality and Social Psychology 2001)

- Nesrečni delavci jemljejo več bolniškega dopusta - približno dan več na mesec oz. 15 dodatnih dni bolniške odsotnosti na leto (vir: Gallup-Healthways 2008)

- Sreča pripomore k dobremu zdravju! Prostovoljni udeleženci raziskave, ki so na začetku raziskave pokazali višjo raven sreče, so virus prehlada veliko lažje premagali kot tisti, ki so bili najmanj srečni. (vir: Psychosomatic Medicine 2003)

- ZDRAVNIKI, ki so bili pozitivno razpoloženi, se se izkazali kot skoraj 3x bolj uspešni in ustvarjalni ter 2x hitrejši pri postavljanju pravilnih diagnoz v primerjavi z zdravniki, ki so bili v nevtralnem razpoloženju. (vir: Organizational Behavior and Human Decision Processes 1997)

- Pozitivno razpoloženje spodbuja sposobnost učenja. Otroci, ki so pred reševanjem nalog pomislili na nekaj, kar jih osrečuje in tako postali dobre volje, so bili pri reševanju nalog bistveno bolj uspešni, hitri in natančni kot otroci iz kontrolne skupine. (Vir: Jorunal of Personality and Social Psychology 1979)

- Poslovneži, ki so med poslovnimi pogajanji izražali pozitivna čustva, so sklenili veliko boljše dogovore kot tisti, ki so se pogajali nevtralno ali negativno razpoloženi. (Vir: Organizational Behavior and Individual Differences 2006)

- Ko smo pozitivno razpoloženi, smo veliko bolj ustvarjalni. (Vir: Jorunal of Personality and Social Psychology 1987)

- V AMERIŠKI MORNARICI se veliko pogosteje zgodi, da letna priznanja za učinkovitost in bojno pripravljenost dobivajo enote, katerih poveljniki so običajno pozitivni in spodbujevalni. Najnižje ocene pa dobivajo enote, katerih poveljniki so običajno negativno razpoloženi, avtoritarni in vzvišeni. (vir: The SYMLOG Practitioner: Applications of Small Group Research)

- Ko so raziskovalci izbrane prostovoljce nekaj tednov učili, kako naj bodo hvaležni, si ti hkrati postali tudi bolj srečni in optimistični, dobili so občutek večje družbene vključenosti, bolje so spali in celo imeli manj glavobolov kot predstavniki kontrolne skupine. (vir:

- V zavarovalnici MetLife so ugotovili, da najbolj optimistični zavarovalniški zastopniki prodajo kar za 88 % več kot najbolj pesimistični.

- Dolgotrajne raziskave so razkrile, da najbolj izstopajoča značilnost, ki najsrečnejše ljudi loči od vseh drugih, je: kvaliteta njihovih odnosov. (vir: Psychological Science 2002)

- Ko ustvarjamo pozitivne stike, se v naš krvni obtok sprošča hormon oksitocin. Ta v trenutku zmanjša raven zaskrbljenosti in okrepi sposobnost koncentracije, poleg tega pa tudi okrepi imunski sistem. Zaradi pozitivnih družbenih povezav so zaposleni sposobni delati dlje, bolj osredotočeno in v zahtevnejših okoliščinah (vir: Academy of Management 2008)

- Medsebojni odnosi znotraj ekipe so navečji dejavnik uspešnosti te ekipe. Člani medsebojno povezane ekipe imajo več energije in dlje ostanejo osredotočeni na naloge. (vir: Personnel Psychology 1996).

- Kvaliteta odnosa med vodjo in delavcem (vertikalni par) je najvplivnejši znanilec vsakodnevne produktivnosti v podjetju kot tega, koliko časa so zaposleni pripravljeni ostati na istem delovnem mestu. (vir: Goleman, Working With Emotional Intelligence 1998)

- Hvaležnost pa je gonilo dobrih odnosov - tako potrjujejo raziskave. (vir: Emotion 2008) Kakovost naših odnosov pa je največji znanilec tako naše sreče kot tudi delovne uspešnosti.


Sklep: Ko smo srečni - ko pozitivno razmišljamo in se dobro počutimo - smo bolj bistri, motivirani, ustvarjalni in posledično bolj uspešni.